Digitalizacija podatkovnih zbirk v živinoreji (na kratko DigŽiv) je projekt, s katerim želimo razviti enoten informacijski sistem na področju živinoreje za vse koristnike, tako rejce, javne službe, rejske programe, kot Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Projekt je eden izmed ukrepov obsežnega slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je del Načrta okrevanja za Evropo.

Evropsko ozadje

Pandemija virusa Covid-19 je močno spremenila, okrnila in nas preizkusila na mnogih področjih življenja v zadnjih dveh letih. Poleg tega so ukrepi, potrebni za zajezitev pandemije zavrli gospodarsko rast držav in ohromili razvoj članic.

Evropski semester kot orodje spremljanja in načrtovanja skupne ekonomske politike in fiskalnih politik v državah članicah je bil v letu 2020 prilagojen na način za spopadanje s krizo, ki jo je povzročila pandemija.

Dolgoročni proračun EU bo skupaj z začasnim instrumentom za spodbujanje okrevanja NextGenerationEU (NGEU) največji sveženj spodbud, ki se je kdaj koli financiral v Evropi. Za pomoč pri obnovi Evrope po pandemiji COVID-19 bo skupno na voljo 1.8 bilijona evrov.

NextGenerationEU je začasen instrument za okrevanje s sredstvi v višini več kot 800 milijard evrov, ki bo pomagal odpraviti neposredno gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Evropa bo postala bolj zelena, bolj digitalna, odpornejša ter bolje pripravljena na današnje in prihodnje izzive.

V okviru NextGenerationEU deluje osrednji Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF – Recovery and Resilience Facility) v skupni vrednosti 723,8 milijarde evrov (v tekočih cenah) posojil (385,8 milijarde evrov) in nepovratnih sredstev (338 milijard evrov) za podporo reformam in naložbam, ki jih izvajajo države članice.

Načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije predstavlja sveženj ukrepov s ciljem zelenega prehoda in digitalizacije, ki sledijo ciljem evropskega Mehanizma. Načrt je 1. junija 2021 potrdila Evropska Komisija.

Zeleni prehod, digitalna preobrazba, trajnostna rast in zdravstveno ter socialna varnost – komponente Načrta za okrevanje in odpornost

Obdobje pandemije covid-19 je še posebej poudarilo pomen in vlogo digitalne preobrazbe, zato Slovenija v okviru NOO načrtuje vrsto ukrepov na tem področju, saj kljub napredku pri digitalni konkurenčnosti še vedno zaostaja za povprečjem EU, s čimer se oddaljuje od želene, uspešne in pravočasne digitalne preobrazbe.

NOO področje digitalnega prehoda neposredno podpira v okviru dveh komponent, pri drugih pa je digitalizacija predvidena kot orodje za bolj učinkovito in uspešno doseganje ciljev reform in naložb posameznega sektorja.

Na področju digitalne preobrazbe javnega sektorja in javne uprave v NOO se načrtuje šest reform, ki bodo naslovile opredeljene izzive. Na sistemski ravni je predviden sprejem Strategije razvoja digitalizacije javne uprave, vzpostavljeno bo okolje za podporo vodenju portfelja projektov in investicij v IT.

Dodatno bo ustanovljen Svet za razvoj informatike, ki bo strateško koordinacijsko telo za usklajevanje vseh dejavnosti razvoja informatike v državni upravi. Nadzoroval bo investicije, standarde, delovanje zalednih sistemov ter drugih tehničnih rešitev oziroma pogojev za ustrezno delovanje sistema informatike v javnem sektorju.

Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva

Poleg izzivov, povezanih s covid-19, se sektor kmetijstva, hrane in gozdarstva sooča z izzivi doseganja ciljev EU na področju okolja in podnebja – brez digitalnega prehoda ne bo možno realizirati zahtevne zelene transformacije, ki jo terja Evropski zeleni dogovor s spremljajočimi strategijami. Brez ambicioznega digitalnega prehoda tudi ne bo možno meriti in ovrednotiti učinkov Skupne kmetijske politike (SKP) – digitalizacija podatkov, zbranih na ravni kmetij, njihov prenos v podatkovne zbirke kmetijskega resorja in možnosti povezovanja teh zbirk s podatkovnimi zbirkami okolja, prostora itd., ki so ključni temelji, na katerih je možno graditi učinkovitejše ukrepe in kmetijsko politiko.

Brez digitalizacije tudi ne bo možno zagotoviti poenostavitev izvajanja SKP in pospešitve postopkov v zvezi z uveljavljanjem ukrepov SKP. Na področju kmetijskega, gozdarskega in prehranskega sektorja trenutno obstaja vrsta različnih evidenc, registrov in podatkovnih baz, ki pa niso med seboj dovolj povezane in posledično onemogočajo učinkovito upravljanje sektorja v kompleksnih globalnih procesih (kot so covid-19, podnebne spremembe in pritiski na naravne vire). Na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva sprememba zato prinaša:

• neposreden odziv na izzive covid-19 krize, kar krepi pripravljenost tega sektorja na podobne bodoče izzive;
• poenostavitve v upravnih postopkih pri uveljavljanju ukrepov SKP in s tem manjše administrativne obremenitve za upravičence;
• enotno digitalno vstopno mesto, vpogled v podatkovne baze in orodja za izboljšanje upravljanja kmetijskih zemljišč in gozdov;
• večjo učinkovitost, hitrost, racionalizacijo strokovnih, upravnih in inšpekcijskih nalog, nemoteno poslovanje s strankami ter
• vzvode za boljše, na podatkih utemeljeno odločanje in sprejemanje ciljnih ukrepov ter njihovo spremljanje in vrednotenje (npr. vplivi kmetijstva na naravne vire).

Z namenom upravljanja podatkov na enem mestu za potrebe vseh deležnikov ter možnosti analiz zgodovinskih podatkov za potrebe oblikovanja strategij in politik v prihodnjih skupnih kmetijskih politikah bomo uredili in posodobili evidence, registre in podatkovne baze ter upravljalce podatkov na MKGP ter organih v sestavi (UVHVVR, IRSKGLR in AKTRP) ter njihove povezave z drugimi institucijami (MF, MOP, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Veterinarska fakulteta, Kobilarna Lipica, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije). Podatki bodo na voljo tudi kmetom in lastnikom gozdov za učinkovitejše gospodarjenje na kmetijah in v gozdovih. Hkrati pa bodo v ustrezni agregirani obliki na voljo širši javnosti, raziskovalcem, izvajalcem vrednotenj SKP, drugim resorjem itd.

Podatkovne zbirke bodo v bodoče omogočale bolj ciljno in rezultatsko usmerjeno SKP, saj bodo določeni vhodni podatki, ki se sedaj vodijo v fizični obliki (npr. razne evidence na kmetijskih gospodarstvih, analize tal), digitalizirani, podatkovne zbirke bodo medsebojno povezane, kar bo v povezavi s prostorskimi, okoljskimi in drugimi bazami podatkov omogočalo boljše usmerjanje ukrepov SKP in vrednotenje učinkov SKP.

Digitalizacija podatkovnih zbirk v živinoreji

Slovenija, kljub trudu posameznih nosilcev podatkovnih zbirk, v zadnjem desetletju zaradi zmanjšanja sredstev na področju digitalizacije podatkovnih zbirk v živinoreji peša pri dohitevanju razvitih držav. Obstoječe zbirke se vodijo ločeno po posameznih vrstah živali in gensko banko. Med sabo in z uradnimi registri so slabo ali nepovezane. To otežuje uporabo podatkov ter povzroča dodatno delo pri vodenju in usklajevanju podatkov. Ločeno vodenje in razvoj zbirk je tudi dražje.

Uporabniki, kot so rejci, strokovne službe, organi upravljanja in drugi težko dostopajo do podatkov. Ker so le-ti v različnih zbirkah, do njih dostopajo preko ločenih vstopnih točk, z različnimi identifikacijami, oteženo je tudi združevanje pridobljenih podatkov. Zaradi nepovezanosti posameznih zbirk se isti podatki med zbirkami lahko podvajajo ali razlikujejo. Določeni podatki se vnašajo večkrat, nekateri pa kljub temu, da se zbirajo za en namen, za druge namene niso dosegljivi.

Namen projekta je povezati obstoječe podatkovne zbirke v enoten tesno povezan sistem podatkovnih jezer, ki bo služil za izvajanje vseh nalog javne službe, vodenje rejskih programov in upravnih nalog. Cilj je ohraniti fleksibilnost in prilagodljivost stalnim spremembam na strokovni ravni ter še izboljšati (skrajšati) odzivnost na aktualne strokovne probleme in nove izzive pri načrtovanju in spremljanju kmetijske politike. Namen je ohraniti vodenje in razvoj strokovnega dela v okviru obstoječih centrov razvoja s ciljem njihovega medsebojnega tesnejšega in intenzivnejšega sodelovanja in povezovanja.